Do sredine stoletja se lahko naše življenje močno spremeni

Na prihodnje temperature bo vplivalo veliko dejavnikov. Vzrok vročinskih valov in temperaturnih ekstremov zadnjih desetletij je v človekovem delovanju, pojasnjuje Bertalanič in razlaga, kako poteka proces segrevanja: »Ozračje se segreva po vsem svetu, glavni krivec za hitro segrevanje pa je človeštvo s svojimi emisijami toplogrednih plinov, predvsem ogljikovega dioksida, pa tudi metana, didušikovega oksida in drugih plinov. Izpust teh plinov povzroča učinek tople grede: ko Sončevi žarki zadenejo Zemljino površje, ga segrejejo, površje pa del te energije kot toplotno sevanje odda nazaj v vesolje. Toplogredni plini povzročajo, da ozračje absorbira več tega sevanja, kar vodi v njegovo segrevanje. Posledično postajajo vsi vročinski ekstremi intenzivnejši, povečuje se število vročinskih valov, nastajajo višje temperature, pojavlja se več vročih dni, število tropskih noči narašča. Vedno več je temperaturnih rekordov, ne le poleti, ampak tudi pozimi. Hkrati pa je vse manj hladnih ekstremov. V zadnjih desetletjih se je povprečna letna temperatura v Sloveniji zvišala za približno 0,4 °C na desetletje.«

Vrnitev nazaj v preteklost

Na vprašanje, ali je mogoče globalno segrevanje ustaviti, Bertalanič odgovarja, da je to mogoče, saj je proces segrevanja povraten. »Proces je povezan s koncentracijo toplogrednih plinov v ozračju. Če ustavimo povečanje koncentracije toplogrednih plinov, lahko ustavimo globalno segrevanje. Če bi takoj prenehali z vsemi emisijami toplogrednih plinov in bi njihova koncentracija v ozračju ostala na sedanji ravni, bi temperatura zagotovo ostala na isti ravni več desetletij, morda celo stoletij. Ker pa v naravi obstajajo ponori ogljikovega dioksida, bi se koncentracija teh plinov sčasoma postopoma zmanjševala, kar bi privedlo do znižanja temperature v ozračju,« pojasnjuje Bertalanič.

»Obstaja optimističen scenarij,« dodaja. »Če bi človeštvo, na primer, aktivno zmanjševalo koncentracijo toplogrednih plinov, na primer z izločanjem ogljikovega dioksida iz ozračja, bi se povprečna temperatura začela zniževati. Toda nekateri procesi, kot sta dvigovanje morske gladine ter taljenje ledenikov in morskega ledu, bi se nadaljevali. Stoletja, celo tisočletja.«

Kombinacija okoliščin

Po besedah dr. Andreje Sušnik, agrometeorologinje, ki vodi Oddelek za meteorološko podporo kmetijstvu na Agenciji RS za okolje, so podnebni scenariji, ki so jih simulirali in analizirali, zaskrbljujoči. Simulacije kažejo spremembe v padavinah in temperaturi zraka ter poudarjajo trend naraščanja meteoroloških dejavnikov. Čeprav so scenariji še negotovi, so soglasni v eni smeri – temperature v Sloveniji bodo še naprej naraščale.

Bertalanič se izogiba napovedim prihodnjih temperatur zaradi prevelikega števila dejavnikov, ki vplivajo na globalno segrevanje. Opozarja pa, da so bile temperature nad 40 °C v Sloveniji zabeležene v Vipavski dolini poleti 2017, pred tem pa avgusta 2013 v Ljubljani, Cerkljah ob Krki, Črnomlju, Mariboru in Murski Soboti.

»Težko je napovedati, kje bo morebiten vrh v tem desetletju. Statistično se ozračje segreva: meseci postajajo toplejši, vsi štirje letni časi postajajo toplejši, povprečna letna temperatura pa narašča. Globalno segrevanje bistveno prispeva k temperaturnim rekordom, vendar obstajajo še drugi dejavniki, ki prispevajo k ekstremni vročini. Suša in suha tla sta neizogibno eden od njih. Za res izjemne temperature je potrebna kombinacija okoliščin, segrevanje pa je le ena izmed njih.«

Vpliv na ljudi

Projekcije kažejo, da bi se slovensko ozračje lahko do sredine stoletja segrelo za dodatnih 0,8 °C do 1,8 °C, pravi Bertalanič. To bi povečalo vpliv vročinskih ekstremov na različne vidike življenja. Eden od kazalnikov za merjenje teh sprememb je na primer število vročih dni – tistih z nad 30 °C. Tropske noči pa so opredeljene kot tiste, pri katerih temperatura ne pade pod 20 °C.

»Število vročih dni in noči negativno vpliva na ljudi. Nekaj teh dni in noči lahko prenesemo, a povečanje njihovega števila predstavlja težavo,« poudarja klimatolog. »V takšnih nočeh se telo ne more ohladiti, zato se ne spočije. Če bo takšnih noči več, bodo nastopile težave,« opozarja klimatolog.

Projekcije kažejo na morebitno podvojitev takšnih noči v Ljubljani na deset do leta 2040. Podobno velja za vroče dni, ki jih ima Ljubljana trenutno povprečno 25. Do leta 2040 naj bi se to število povečalo za pet ali deset, do sredine stoletja (2041–2070) pa na mesec dni. Posledično bodo ljudje vse težje prenašali vroče dni, saj bo manj hladnejših obdobij, ko bi se lahko spočili, pravi Bertalanič.

Pogled mladih

Dostopnost izobraževanja in informacij, predvsem na družbenih omrežjih, igra ključno vlogo pri oblikovanju generacije, ki je ne le bolj informirana o podnebnih vprašanjih, temveč zaradi njih tudi globoko zaskrbljena in v njihovo spremljanje dejavno vključena. To je povzročilo očiten generacijski razkorak v odnosih in ukrepih glede podnebnih sprememb. Natali Buli, 18-letna srednješolka iz Albanije, opaža: »Starejše generacije podnebnih sprememb ne razumejo tako dobro kot mladi. Starejši ljudje v Albaniji se večinoma osredotočajo na težave, s katerimi so soočene neposredno, namesto na vprašanja, ki bodo vplivala na naše življenje čez nekaj let.«

Nujnost podnebnega ukrepanja še dodatno spodbuja zaskrbljenost mladih glede njihove prihodnosti. Matic Hrabar, 19-letni študent biotehnologije iz Slovenije, poudarja: »Na dolgi rok bodo mlajše generacije veliko bolj prizadete. Mi smo tisti, ki dedujemo ta svet od starejših generacij, in mi bomo tisti, ki bomo naslednja desetletja živeli s podnebnimi spremembami.« Podobno Ilma Šahinović, 25-letnica iz Bosne in Hercegovine, izpostavlja potrebo po odpravi napak prejšnjih generacij, medtem ko Ivana Blažin, študentka tretjega letnika inženirskega menedžmenta iz Srbije opozarja na različne vplive podnebnih sprememb na mlade, kot sta slabšanje kakovosti zraka in vode.

Val optimizma

Kljub tem izzivom med mladimi vlada val optimizma in vizija alternativne prihodnosti. Predstavljajo si svet, kjer so njihove potrebe zadovoljene in njihova življenja niso ogrožena zaradi podnebnih sprememb. Ta vizija je sprožila izjemno globalno mobilizacijo mladih, tudi na Zahodnem Balkanu, ki se borijo za svojo prihodnost.

»Mladi smo tisti, ki zahtevamo spremembe,« pravi Buli in poudarja pomen pobude. Jovan Spasovski, 19-letni študent medicine iz Severne Makedonije, temi pritrjuje in motivacijo najde v posledicah neukrepanja.

Pomembno je priznati, da mladi niso le prihodnost, temveč tudi sedanjost. Njihove glasove je treba slišati, podpreti in priznati, če želimo učinkovito nasloviti podnebno krizo. Hrabar ganljivo zaključuje: »Kar me motivira, da še naprej zahtevam podnebno pravičnost, je to, da bomo lahko nekega dne otrokom povedali, da smo se borili … Da smo dali vse od sebe, da bi jih ustavili.«